»Kriva si, da nisva poznala sožitja, kriva si, da si naju razdvojila, kriva si, da si se borila v mojem trebuhu, da nisi popustila in se preprosto izlila kot kri med mojimi stegni. Zdaj odhajam, a ne morem se spomniti, da bi te bila ljubila vsaj eno sekundo. Nebodigatreba si bila. Ne morem reči, da sem te imela rada. Nimam slabe vesti, saj sem ti vendarle dala življenje. In navsezadnje, ja, grda sem bila do tebe, toda mati je le ena. To pa si le zapomni!«

»Sem mati Jusefa. Izgubila sem ga. Niso mi omogočili niti enega samega trenutka sreče z mojim otrokom.«

»Ko sem bila še deklica na Kitajskem, mi je stara mati povedala, da je moja mati duh.«

»Žal mi je, da ne morem biti z vami, a sem s svojo materjo, ki ji je ta film tudi posvečen.«

»Kriv sem le tega, da sem bil prevel ljubeč, preveč velikodušen ali da imam premočen temperament.«

»Pišem ti z mojimi očmi«

»Nisi bil ti. Jaz sem bila kriva. Plis, pokliči me.«

»Objamem ga v slovo in objamem ga v pozdrav. Dejala sem mu, da ga imam rada, kot da bi bil moj sin. Odvrnil je: 'Vem. Rad imam tebe in Barneyja, kot da bi bila moja oče in mati.'«

»Vabila ne moreš dati le enemu delu države.«